Ivan Tuma (1897-1978)

        Ivan Marija Tuma (Gorica, 03.10.1978 – Ljubljana, 10.03.1978) je najstarejši sin Henrika Tume (1858-1935) in Marije Gianola (1877-1928). Maturiral je v Gorici leta 1915 in se vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar kmalu spoznal, da ga bolj kot tehnika zanimajo humanistične vede. Kljub temu se je odločil, da ostane zvest tehniki, in se prepisal na graško univerzo. Poleti 1916 je bil vpoklican v avstroogrsko vojsko. Študije je nadaljeval po končani svetovni vojni na pariški Sorboni in postal 1. julija. 1921 inženir kemije. Njegova prva služba ga je vodila v Tovarno sode v Lukavcu blizu Tuzle.

Leta 1929 je v Zagrebu ustanovil kemično podjetje in nato sedež podjetja prenesel v Ljubljano. Prvič se je poročil okrog leta 1926, žena mu je kmalu umrla, leta 1936 se je poročil drugič. Za ženo je vzel Stanislavo Medved (1909-1993), rodili so se jima trije otroci: Vladimir, roj. 1937, Iztok, roj. 1942 in Marija, roj. 1944.

Pokopan je skupaj z ženo Stanislavo, ki je umrla petnajst let pozneje, na ljubljanskih Žalah v svojem grobu.